V zadnjih dneh aprila 2021 smo Braničani opazovali kako izginja strojenca, stavba pri Birsih, ob glavni cesti Nova Gorica Sežana, ki je dobila ime po strojarni kož, ki je v tej stavbi obratovala pred prvo svetovno vojno.
Opis rihemberške strojarne in usnjarne je za Kroniko Rihemberka Branila iz leta 1994 pripravil Boris Pečenko, potomec Karla Pečenka, lastnika strojarne.
Do leta 1883 je v Rihemberku delovala strojarna kož znotraj kompleksa stavb Governa, na lokaciji, kjer je bila kasneje tovarna pohištva. Lastnik strojarne na Governi je bil Anton Pečenko, ki se je, potem ko je opustil strojenje kož, preselil v Gorico in se posvetil trgovini z vinom. Gmotno pa je podprl svojega nečaka Karla Pečenka, rojenega leta 1874, iz Preserji, da se je izučil za usnjarja. Karlo Pečenko je veščine strojenja in predelave kož kar 12 let nabiral v tujini Nemčiji, Avstriji in na Hrvaškem. Ko se je vrnil iz tujine, je pri Birsih zgradil veliko stavbo, ki je bila dokončana leta 1904, usnjarna pa je začela obratovati leta 1906. Pri gradnji stavbe za bivanje in obrt mu je gmotno pomagal stric. Karlo pa je iz lastnih prihrankov in s posojili nabavil vse potrebne stroje in zagotovil obratna sredstva za zagon obrata, ki je bil zasnovan kot manjša tovarna usnja po velikosti primerna za 15 ali več delavcev. Izdelovali so vegetabilno – rastlinsko strojeno usnje. Stroji so omogočali izdelavo gornjega in podplatnega usnja. Strojili so domače in uvožene kože. Strojarna usnjarna je imela lasten vir energije. To je bil agregat na plin, ki so ga pridobivali iz antracita in je bil prvi take vrste na Primorskem. Usnje izdelano v strojenci je bilo kvalitetno in velika škoda je, da je obrat deloval le 9 let do začetka prve svetovne vojne. Po prvi svetovni vojni je Rihemberk prišel pod italijansko oblast, ki za obnovo in vzpodbujanje obrti domačinov Slovencev ni pokazala nobene pripravljenosti. Kot mnogi drugi Rihemberčani se je tudi Karlo Pečenko odselil v takratno Jugoslavijo. V Ljubljani je v kratkem času osnoval največjo trgovino z usnjem na območju Slovenije. Karlo Pečenko je umrl v Ljubljani leta 1937.

Zanimiva zgodba o sposobnih podjetnikih, zagnanih in delovnih Rihemberčanih naj bo vzpodbuda za uspešen začetek nove strojence.

Pripravila Zalka Jereb, 4.5.2021

fotografije :
1 Strojenca leta 1994, foto Mojca Jereb
2, 3 in 4 Rušenje strojence, foto Radovan Birsa
5 Strojence ni več, foto Zalka Jereb