Gradnja Zadružnega doma Branik v letih od 1948 do 1951

V Braniku je Kulturno prosvetno društvo Franc Zgonik, v sodelovanju s KS Branik, Mestno občino Nova Gorica, tudi letos pripravilo dogodek posvečen »Rihemberškim zgodbam«.
Prireditev, ki s pričevanji domačinov in drugih osvetljuje braniško kulturno dediščino, je bil letos posvečen zgodbi Zadružnega doma Branik, kot dela fenomena gradnje tovrstnih stavb v bivši Jugoslaviji. Zadružni domovi so in pogosto še vedno, pomenijo središče lokalnega kulturnega in družabnega življenja krajev. Širšo zgodbo slovenskih zadružnih domov so predstavili umetnostna zgodovinarka Martina Malešič in arhitekta Blaž Babnik Romaniuk ter Rastko Pečar, ki so pod naslovom »Kako bomo živeli skupaj?« fenomen slovenskih zadružnih domov predstavili tudi na Beneškem bienalu arhitekture leta 2021.

Predstavitev domačega zadružnega doma so pripravili in predstavili domačini arhitekt Rado Zgonik, člana kulturno prosvetnega društva Bogdan Hmeljak in Zalka Jereb ter predsednik KS Branik Bruno Vidmar. Prireditev je s pesmijo zaokrožil Moški pevski zbor Franc Zgonik pod vodstvom Jerneja Rustje ob spremljavi harmonike Miloša Mozetiča

»Rihemberške zgodbe v besedi in sliki« so nastale leta 2017. Ideja za tako prireditev se je porodila iz potrebe po promociji v tistem letu odprtega gradu Rihemberk, polnega še ne povedanih zgodb.
V letih, ki so sledila, je grad Rihemberk dobil tudi druge načine predstavljanja in interpretiranja svoje bogate dediščine.
Snovalcem »Rihemberških zgodb« iz Kulturnega društva Franc Zgonik, KS Branik in Mestne občine Nova Gorica je v veselje, da je letos grad Rihemberk na nek način omogočil predstavitev drugačni kulturni dediščini, ki je prav tako že dolgo zapostavljena.

Besedilo in foto: Nataša Kolenc