Iskanje:       
Glavna_slika

Župnija

  • : Function ereg() is deprecated in /home/bran01/domains/branik.si/public_html/includes/file.inc on line 644.
  • : Function ereg() is deprecated in /home/bran01/domains/branik.si/public_html/includes/file.inc on line 644.
  • : Function ereg() is deprecated in /home/bran01/domains/branik.si/public_html/includes/file.inc on line 644.
  • : Function ereg() is deprecated in /home/bran01/domains/branik.si/public_html/includes/file.inc on line 644.
  • : Function ereg() is deprecated in /home/bran01/domains/branik.si/public_html/includes/file.inc on line 644.
  • : Function ereg() is deprecated in /home/bran01/domains/branik.si/public_html/includes/file.inc on line 644.
  • : Function ereg() is deprecated in /home/bran01/domains/branik.si/public_html/includes/file.inc on line 644.
  • : Function ereg() is deprecated in /home/bran01/domains/branik.si/public_html/includes/file.inc on line 644.
  • : Function ereg() is deprecated in /home/bran01/domains/branik.si/public_html/includes/file.inc on line 644.
  • : Function ereg() is deprecated in /home/bran01/domains/branik.si/public_html/includes/file.inc on line 644.
  • : Function ereg() is deprecated in /home/bran01/domains/branik.si/public_html/includes/file.inc on line 644.
  • : Function ereg() is deprecated in /home/bran01/domains/branik.si/public_html/includes/file.inc on line 644.
  • : Function ereg() is deprecated in /home/bran01/domains/branik.si/public_html/includes/file.inc on line 644.
  • : Function ereg() is deprecated in /home/bran01/domains/branik.si/public_html/includes/file.inc on line 644.
  • : Function ereg() is deprecated in /home/bran01/domains/branik.si/public_html/includes/file.inc on line 644.
  • : Function ereg() is deprecated in /home/bran01/domains/branik.si/public_html/includes/file.inc on line 644.
  • : Function ereg() is deprecated in /home/bran01/domains/branik.si/public_html/includes/file.inc on line 644.
  • : Function ereg() is deprecated in /home/bran01/domains/branik.si/public_html/includes/file.inc on line 644.
  • : Function ereg() is deprecated in /home/bran01/domains/branik.si/public_html/includes/file.inc on line 644.
  • : Function ereg() is deprecated in /home/bran01/domains/branik.si/public_html/includes/file.inc on line 644.

Zaupajmo v Dobrega pastirja
     Ob prazniku Jezusa Dobrega pastirja obhajamo svetovni molitveni dan za duhovne  poklice. Prav je, da se najprej zahvalimo Bogu za vse duhovne  poklice, ki jih je prebujal v našem narodu in jih tudi danes še prebuja. Za vse, ki so se že odzvali prosimo za njihovo zvestobo in predanost ter svetost. Prosimo pa tudi za nove duhovne poklice; da bi se mladi odzvali Božjemu klicu in bi Cerkev imela zadosti duhovnikov, redovnikov in redovnic in drugih duhovnih poklicev.     Hkrati pa prosimo za naše družine in župnije,  da bi nudile ugodne pogoje za prebujanje in rast duhovnih poklicev. Čimbolj bodo žive župnijske skupnosti, toliko bolj bodo rodovitne  na vseh področjih (tudi na področju duhovnih poklicev). In čimbolj živi bodo posamezni verniki, toliko bolj bo zaživela župnijska skupnost, ki bo posredovala življenje tudi navzven (v dekanijo, škofijo in vso Cerkev); predvsem pa bo kot kvas in sol delovala v današnjem svetu, ki je v marsičem izgubil kompas.   Zato da bi odgovorili na božji klic in se podali na pot, ni nujno, da smo že popolni. Vemo, da je zavest lastnega greha omogočila izgubljenemu sinu, da se je vrnil domov in tako izkusil veselje sprave z Očetom. Človeška krhkost in meje ne predstavljajo ovire ampak v nas vedno bolj prebujajo zavest, da potrebujemo  Jezusovo odrešilno milost. Skrivnosti Cerkve, Kristusovega skrivnostnega telesa in moč božje ljubezni lahko spremenita človekovo srce ter ga napravita sposobnega, da po vzoru Dobrega pastirja božjo ljubezen podarja  ljudem. Vsak duhovni poklic se mora izprositi, izmoliti. Potem pa raste kakor majhno zrno, ki more postati veliko drevo (prim Mt 13,31) in nas more vedno prijetno presenetiti.  Zaupajmo v Dobrega pastirja, »bodimo stvarni, vendar ne izgubimo vedrine, drznosti in upanja polne podaritve. Ne pustimo si vzeti misijonarske moči!« (papež Frančišek, Veselje evangelija 109).
    

                                                   ******************************

 

Daj mi poslušno srce, …«  (teden molitve za duhovne poklice)

   V pripravi na 55. svetovni dan molitve za duhovne poklice, ki ga bomo obhajali na 4. velikonočno nedeljo, 22. aprila 2018, in se nanj na Slovenskem pripravljali od 15. do 22. aprila v tako imenovanem Tednu molitve za duhovne poklice, je papež Frančišek pripravil posebno poslanico, v kateri razvije tri temeljne vidike vsake poklicanosti, ki so nakazani že v naslovu poslanice: Poslušati, razločevati, živeti Gospodov klic.  Nismo se slučajno pojavili, nismo sad slučajnosti. Nasprotno, naše življenje in naša navzočnost na svetu sta sad Božje poklicanosti, piše papež v poslanici. »Tudi v naših nemirnih časih nas skrivnost učlovečenja spominja, da nam Bog vedno prihaja naproti, da je Bog z nami, ki hodi včasih po prašnih poteh našega življenja in nas, ko sprejema naše koprneče hrepenenje po ljubezni in sreči, kliče k veselju.«  
   Papež Frančišek zaključi poslanico z besedami: »Gospod tudi danes kliče, naj mu sledimo. Ni nam treba čakati, da bi bili popolni, da bi lahko odgovorili s svojim velikodušnim »tukaj sem«. Ne smemo se prestrašiti zaradi naših omejitev in naših grehov, ampak z odprtim srcem spreti Gospodov glas. Poslušati ga, razločevati naše osebno poslanstvo v Cerkvi in v svetu ter ga živeti v današnjem dnevu, ki nam ga podarja Bog.«
   Vabljeni smo k osebni  in  skupni  molitvi  za nove duhovne poklice ter za svetost
poklicanih in za blagoslov pri vseh drugih pastoralnih prizadevanjih, ki jih narekujejo nove razmere.

               Molitev za nove duhovne poklice:

GOSPOD JEZUS, DOBRI PASTIR!  DAROVAL SI SVOJE ŽIVLJNJE,
DA BI GA VSI IMELI V IZOBILJU.
PODARI BOGASTVO SVOJEGA ŽIVLJENJA VSEM LJUDEM, POSEBNO
FANTOM IN DEKLETOM, KI JIH KLIČEŠ V SVOJO SLUŽBO.
RAZSVETLJUJ JIH PRI ODLOČITVI, POMAGAJ JIM V TEŽAVAH,
OHRANJAJ NJIHOVO ZVESTOBO, DA BODO VELIKODUŠNO IN POGUMNO
KAKOR TI  DAROVALI  SVOJE ŽIVLJENJE.   AMEN.
 

                                                  ******************************

 

Nedelja Božjega usmiljenja

Sveti papež Janez Pavel II. (1978–2005) je 30. aprila leta 2000 na nedeljo po veliki noči, razglasil poljsko redovnico Favstino Kowalsko za svetnico ter ob tej priložnosti določil, da se bo prva nedelja po veliki noči »odslej v vsej Cerkvi imenovala nedelja Božjega usmiljenja.«
Papež se je pri tem oprl na javno razodetje, posebej na Božjo besedo te nedelje, ki nazorno govori o Božjem usmiljenju, povod pa je bilo Jezusovo razodetje sestri Favstini: »Hči moja, govori vsemu svetu o mojem neizmernem usmiljenju. Hočem, da je praznik Božjega usmiljenja zatočišče vseh duš, pribežališče vseh grešnikov. Ta dan bom razodel polnost svojega usmiljenja.
Kdor bo ta dan opravil sveto spoved in prejel sveto obhajilo, bo dobil popolno odpuščanje grehov in kazni za grehe. Naj se nihče ne boji priti k meni, čeprav so njegovi grehi še tako veliki. Hočem, da praznik mojega usmiljenja slovesno obhajate prvo nedeljo po veliki noči. Povej ranjenim ljudem, da se morajo zateči k mojemu usmiljenemu Srcu in dal jim bom svoj mir.
Preden pridem kot pravičen sodnik, pridem kot kralj usmiljenja. Kdor zavrne moje usmiljenje, se sam obsodi.«  
   Tudi sedanji papež Frančišek zelo poudarja Božje usmiljenje. Tako smo pred
kratkim obhajali kar celo »Leto usmiljenja«. Usmiljenje je v bistvu drugo ime za ljubezen, ki jo je Jezus kar najmočneje  izkazal prav v velikonočnih skrivnostih (trpljenju, smrti, vstajenju in poveličanju). Sporočilo o božjem usmiljenju je za vse čase tudi sporočilo o dostojanstvu in vrednosti vsakega človeka, ki je danes pogosto zelo ogrožen. Jezus se sklanja k vsaki človeški bedi. Če bomo ta velika dejstva bolj upoštevali, bomo ljudje tudi drug do drugega bolj usmiljeni in solidarni. Potrebe po teh vrednotah so danes zelo velike.

                                                  ******************************

 

Velikonočno voščilo slovenskih škofov
   
       »Gospod je vstal! Zares je vstal!« To je veselo sporočilo velikonočnega dogodka, ki ga nestrpno pričakujemo ves postni čas. Ob tem sporočilu slišimo in izrekamo še druge vzklike: »Radujte in veselite se!«, »Odrešeni ste, aleluja!«, Smrt in greh sta premagana, aleluja!«
       Morda se bo kdo od ljudi pri navedenih vzklikih vprašal: Kaj to pomeni? Zakaj je Jezus vstal od mrtvih? Česa sem pa jaz rešen? Kaj vse to praznovanje pomeni in kako konkretno to vstopa v moje življenje?
       Naše voščilo ob velikonočnih praznikih je hkrati molitev in prošnja k Svetemu Duhu za veselje in sprejemanje velikonočne skrivnosti. Na binkoštni dan so apostoli Svetega Duha, da so razumeli in v polnosti vstopili v skrivnost velike noči: Jezusove daritve in odrešenja. V skupnosti Cerkve so se ljudje veselili, se dali krstiti, oznanjali Jezusovo vstajenje in živeli novo življenje; življenje prenovljenih ljudi, življenje velikonočnega kristjana.
      Bratje in sestre, najprej vas ob prazniku vabimo k veselju nad lastnim krstom: nad tem, da smemo biti po skrivnosti Jezusove smrti in vstajenja člani Cerkve, udje Kristusovega skrivnostnega telesa. Vabimo vas tudi k veselju nad zaupanim poslanstvom, ki nam ga izroča vstali Jezus: poslanstvom v krščanskem občestvu, župniji, družini, narodu, človeštvu… V hvaležnosti se veselimo, da smemo sodelovati z vstalim Gospodom in služiti s svojim delom, z molitvijo in darovanim trpljenjem.
      Zato voščimo vsem duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem vernikom doma in po svetu, posebno bolnim in trpečim, da bi bili odprti Svetemu Duhu za prejem oznanila: da bi vaša srca napolnilo veselje zaradi odrešenja; da bi to skrivnost sprejeli kot neizmeren dar; da bi vstali Jezus vstopil v vaš vsakdanjik in vse medsebojne odnose; da bi to veselo novico posredovali še drugim ljudem!  


       Voščilom naših škofov se pridružujem župnik Rafael     

 

                                                 ******************************

 

Veliki teden
   
   Zadnji teden postnega časa imenujemo veliki teden. V teh dneh v bogoslužju v obredih z znamenji ponazarjamo dogodke zadnjih dni Jezusovega življenja in odrešenjskega delovanja: trpljenje, smrt in vstajenje.  Prvi dan velikega tedna, na cvetno nedeljo, blagoslavljamo oljčne veje in drugo zelenje, ki ga odnesemo domov.  S tem praznujemo Jezusov slovesni prihod v Jeruzalem. Pri maši beremo pasijon, poročilo o Jezusovem trpljenju, ki bo letos po evangelistu Marku. - Na VELIKI ČETRTEK začenjamo sveto velikonočno tridnevje.  Z večerno sveto mašo na poseben način ponazarjamo in podoživljamo: -1.) postavitev zakramenta svete evharistije ali svete maše. Pri zadnji večerji je Jezus vzel kruh in kelih ter rekel: »To je moje telo…« in »To je moja kri…« -2.) postavitev zakramenta svetega mašniškega posvečenja z naročilom: »To delajte v moj spomin.« 3.)Naročilo nove zapovedi: »Ljubite drug drugega!«. Ta večer se Jezusu zahvaljujemo za odrešenje in ga častimo navzočega v sveti evharistiji.  - VELIKI PETEK je dan Gospodovega trpljenja in smrti na križu. Na ta dan nikjer na svetu ni svete maše. Zapovedan je strogi post. Bogoslužje velikega petka vsebuje: -opravilo božje besede, - češčenje križa, - sveto obhajilo. - VELIKA SOBOTA je dan Jezusovega počitka v grobu. Bogoslužje velikonočne vigilije obsega naslednje glavne dele: - slavje luči,- Besedno bogoslužje, -krstno bogoslužje, - evharistično bogoslužje. - Lep slovenski običaj je vstajenjska procesija.  To je posebna izpoved vere v vstalega Zveličarja. Pomaga nam globlje doživeti radost ob Jezusovi zmagi nad smrtjo, ki je poroštvo tudi naše zmage in večnega življenja. - Prav tako je lep in pomenljiv slovenski običaj je tudi blagoslov velikonočnih jedil. Ta prenese praznovanje tudi v naše domove. V omizni skupnosti nas povezuje med seboj in vzbuja v nas veselje, da je Jezus, naš Odrešenik  z nami vse dni. 

      Blagoslovljene in lepe velikonočne praznike Vam želi  župnik Rafael   
 

                                                 ******************************

 

Razmišljanje ob tihi nedelji
   
  »Kdor ljubi svoje življenje, ga bo izgubil« (Jn 12, 25). Od Adama dalje se skuša človek na kakršenkoli način izogniti smrti in uveljavlja svojo voljo po biti. Življenja se oklepa kot »svojega«, a prav zaradi tega oklepanja mu življenje neizogibno odteka.  »Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane samo« (Jn 12, 24). Če pa se človek odpove temu oklepanju, če torej umre temu, kar ga upogiba k lastni posamičnosti, in se odpre drugemu, odkrije, da je to umiranje v resnici presaditev v življenje, ki ostane, v večno, občestveno življenje.
   Samo ena pot obstaja, da lahko izročimo to našo voljo po biti, in ta pot je Kristus. Tudi on pozna strah pred smrtjo. Človeško meso, ki ga je prevzel, se upira trpljenju in smrti; ker pa je Sin, svojo agonijo živi v dialogu z Očetom.  »Zdaj je moja duša vznemirjena. In kaj naj rečem? Oče, reši me iz te ure? Zaradi tega sem vendar prišel v to uro. Oče, poveličaj svoje ime!«(Jn  12, 27-28).
   Jezus je lahko vstopil v trpljenje, ker kljub strahu popolnoma zaupa Očetu. On je Sin in zato ve, da ga onkraj zagrinjala smrti ne čaka »nič«, temveč Oče. Pretresljivo molitev v Getsemaniju, kakor jo poznamo iz evangelijev, nam pismo Hebrejcem strne v en sam stavek: Kristus je daroval molitve in prošnje z močnim vpitjem in solzami in bil je uslišan zaradi bogovdanosti (Heb 5, 7). Kristus kot veliki duhovnik daruje svojo voljo Očetu in tako postane za vse nas izvir večnega odrešenja (prim Heb 5,9).
   Božja beseda te tihe nedelje nas vabi, da iz vsakega našega strahu in odpora proti bolečini naredimo oltar, na katerem dovolimo Svetemu Duhu, da izmoli to, česar sami ne zmoremo. S krstom smo namreč tudi mi udeleženi pri odnosu, ki ga ima Sin do Očeta. V moči njegove duhovniške molitve je naš človeški strah pred smrtjo že ozdravljen. Ne glede na to, kar se v nas še upira, lahko v vsaki situaciji, tudi v najbolj tragični, v Kristusovi poslušnosti najdemo moč za izročitev, kajti on je to že storil za vse nas…  Če pa umre, obrodi, obilo sadu. Kajti za ljubezen ne zadoščajo dobri nameni. Potreben je dar sebe. Samo tako se v nas sprosti vsa učinkovitost ljubezni.
                                                                           (Nataša Govekar, v Magnifikatu 2018- št.3)
 

                                                ******************************

 

Dvigniti pogled iz sebe na Jezusa

   
    Na starozavezni poti skozi puščavo je bila bronasta kača povzdignjena na drog, tako da je bil vsakdo, ki ga je pik strupene kače spravil v smrtno nevarnost, rešen smrti ob pogledu nanjo.
    Božji Sin je povzdignjen na križ, da bi vsak, ki je zaznamovan s križem (in vsem, kar križ simbolno predstavlja), povzdignil pogled nanj in našel svoj križ na Kristusu.
    Ne glejmo zla samega v sebi, ker bi nas to uničilo, pač pa povzdignimo pogled v Kristusa, čigar ljubezen more spremeniti zlo v dobro.
    Ne glejmo trpljenja samega v sebi, pač pa njega, ki je vzel nase človeško trpljenje in ga presvetlil s svojo prisotnostjo.
    Ne glejmo krhkosti same v sebi, pač pa v Gospoda, ki more vsako krhkost narediti za prostor odnosov in zaupanja - torej odrešenosti.
    Dvigniti pogled od sebe na Kristusa  nikakor ni enostavno. Padli človek bi namreč kar ostajal s svojo negotovostjo; vsaj to poseduje, pa naj se ima za žrtev ali za heroja, ki bo sam zmogel rešiti stvari. Poleg tega padli človek spontano pričakuje nekega močnega odrešenika, ki mu bo pomagal k tuzemski popolnosti - a mu tega križani Odrešenik ne zagotavlja.
   V tem je sodba: Kristus je povzdignjen na križ, kjer se do konca razodeva Očetova usmiljena ljubezen do človeka. A padli človek bi gledal sebe, iz svoje perspektive – na to je navezan, to mu je poznano, v tem čuti nekaj kontrole in moči.
    Potreben je duhovni napor za povzdignjeni pogled na križanega Odrešenika. Ta napor pomeni odpreti srce Drugemu. Marsikdaj gre ta pot  skozi odprtost drugemu  (v katerem biva Sveti Duh in torej Drugi).
   Četrta postna nedelja je imenovana Laetare, kar pomeni  »veseli se«. Veselimo se, da nam je vsem namenjeno Božje odrešenje: »Bog je tako ljubil svet, da je dal svojega Sina za nas«.
                                                               (p. Milan Bizant, jezuit, v Magnifikatu 2018- št.3)

 

                                                ******************************

 

 Postne spodbude škofa dr. Jurija Bizjaka

    Nabožne vaje in evangeljski sveti
    Molitev, miloščina, post so tri nabožne vaje, ki nam jih Cerkev dodatno priporoča v postnem času in jih pospešeno opravljamo tudi za utrjevanje in krepitev treh evangeljskih svetov: zdržnosti in uboštva ter poslušnosti.
    Molitev nas uči poslušnosti in pravilnega pristopa do Gospoda in ustrezne drže pred Bogom. Zgled naj nam bo mladi Samuel, ki se je zbudil in takoj dejal: »Govori, Gospod, tvoj hlapec posluša!« (1Sam 3,10), Zgled naj nam bo Pridigar, ki pravi: »Pazi na svojo nogo, ko greš v Božjo hišo: približaj se, da poslušaš, to je boljše kakor darovanje bedakov; ti namreč ne vedo, da delajo hudo« (Prd 4,17). Zgled naj nam bo cestninar, ki je od daleč stal in se trkal na prsi govoreč: »Bog, bodi milostljiv meni grešniku!« (Lk 18, 13).  
     Miloščina nas uči uboštva  in ustreznega ravnanja z dobrinami tega sveta. Modri Salamon nam naroča: »Ne govori svojemu bližnjemu: Pojdi in zopet pridi, jutri ti bom dal, če imaš!« (Prg 3, 28). In modri Sirah nas spodbuja: »Ne bodi malodušen pri svoji molitvi in ne obotavljaj se dati miloščino!« (Sir 7, 10). Gospod pa v govoru na gori: »Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih!« (Mt 5.16).
    Post nas uči zdržnosti in ustrezne strogosti do samega sebe. Modri Sirah priporoča: »Moj sin, v svojem življenju preizkušaj sam sebe in glej, kaj ti škoduje, ter si tega ne dajaj! Zakaj ni vse vsem koristno in vsakemu vse ne ugaja« (Sir 37, 27 -28).

Ni težko verjeti apostolu Pavlu: »Jaz torej tako tečem, ne kakor brez cilja; se tako bojujem, ne kako bi mahal po zraku; marveč zatiram svoje telo in ga dajem v sužnost, da bi, ko drugim evangelij oznanjam, sam ne bil zavržen« (1Kor 9, 26 -27).
   Trije evangeljski sveti stalno napajajo našo notranjo svetilko: »Svetilka tvojega telesa je oko. Če je torej tvoje oko zdravo, bo vse tvoje telo svetlo. Če pa je tvoje oko pokvarjeno, bo vse tvoje telo v temi. Če se torej tvoja notranja luč stemni, kolika bo tema!« (Mt 6, 22-23).  

                                   (škof dr. Jurij Bizjak v Sporočilih slovenskih škofij, 2018- št.3)

                                                ******************************

 

 

 

                                                ******************************

 

 

Doživetje lepega

   Nekaj lepega. Nekaj veličastnega. V življenju krščenega je obljubljeno doživetje lepote in veličine. Tako nam sporoča Božja beseda druge postne nedelje.
   Tedni pred veliko nočjo – to, kar je za nas danes postni čas, - so bili za prvo krščansko obdobje priprava katehumenov na krst. Na poti njihovega odločanja za Kristusa je po prvi postni nedelji z evangeljskim odlomkom o skušnjavah v puščavi, ki pokaže na soočenje z resničnostjo duhovnega boja, sledil evangelij o Jezusovem spremenjenju na gori. Ta veličasten prizor, ki so ga doživeli Jezusovi najbližji,  je danes tudi pred nami. V tem prizoru je Beseda, ki se blagodejno razlije na prisotne. Tako kot pri krstu v Jordanu  Bog Oče tudi tu izgovori blagoslavljajoč izrek: »Ta je moj ljubljeni Sin. Ti si molj ljubljeni Sin…«
  To je izrečeno nad Jezusom, ki sprejema najgloblji del poti odrešenja. To je izkušnja, obljubljena kristjanu, ki išče Gospoda. Jezus ni Sin, ki bi mu bilo trpljenje odvzeto, ravno nasprotno. V trpljenju lepota živete ljubezni Boga do ljudi doseže vrhunec in preseže vsa človeška pričakovanja. To je spomin, ki hrani naša hrepenenja, in to je obljuba, ki jo Gospod želi izpolniti za vsakega izmed nas.
   V tej obljubi sta upanje in ljubezen. To nas pripravi na živeto vero, v kateri ima Bog osrednji prostor. V tej veri čutimo gotovost, da po izkušnjah življenja rastejo odrešenje, svoboda, modrost in ljubezen.
   Zato nas Bog Oče ob izrazu ljubezni povabi, naj poslušamo Jezusa. Blagor nam, če slišimo – z ušesi in z življenjem – to logiko presegajoče ljubezni, ki odrešuje.
  Nadaljujmo postno pot s vprašanjem apostola Pavla v svojem srcu: »Bratje in sestre, če je Bog za nas, kdo je zoper nas?« (Rim 8,31).   

                                                                           (iz mesečnika Magnifikat 2018- št.2)
 

                                               ******************************

 

 VABILA – SPODBUDE  ZA POSTNI  ČAS    

   Štiridesetdnevni postni čas je poseben - milostni čas. V njem se pripravljamo na praznovanje velikonočnih skrivnosti, s katerimi nam Jezus v ljubezni do nas preko trpljenja, križa, smrti in vstajenja podarja odrešenje. V tem času naj bi poglobili svoje krščansko življenje, bolj živo in pristno zaživeli tisto življenje, ki smo ga prijeli pri svetem krstu. To je priložnost, ki nas vabi, da se vsak dan za trenutek ustavimo, naredimo kakšno dobro delo, molimo ali se odpovemo kakšni izmed svojih razvad. Na mestu je zavestno prizadevanje za čim bolj prijateljsko povezujemo z Bogom, z domačimi in drugimi ob nas.

Slovenska KARITAS nam je za letošnji postni čas, podobno kot v preteklih letih pripravila več povabil:

1.)Preventivna spodbuda 40 dni brez alkohola, ki nosi podnaslov: »Mlad, vesel in pogumen – brez alkohola«. Vsak dan in vsak korak šteje! Vsak lahko sodeluje osebno, z družino, kot skupina in v postu v znamenje solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi alkohola, ne uživa in ne streže alkohola. Na voljo so še zgibanke in solzice. Na zgibanki je tudi postna molitev za družine.

2.) Dobrodelna akcija  za pomoč na območju jugovzhodne Evrope.  Z zbranimi denarnimi darili škofijske Karitas namenjajo pomoč ljudem v stiski po raznih krajih nekdanje Jugoslavije.

3.) Postni koledar je pripravila Slovenska Karitas skupaj z revijo Mavrica. Namenjen je ne le otrokom, ampak tudi družinam, mladim in posameznim odraslim. Otroci so ga dobili pri verouku, precej listov je še zadaj v cerkvi in lahko vzamete.

- EKIPA #deliJezusa v letošnjem postnem času nadaljuje s poglabljanjem v krščanstvo pod naslovom »Upaj si«. Vabijo nas, da jih spremljamo na spletni strani Pridi.com, Facebooku, Youtubu in Exodus TV. #deli Jezusa

   Vse navedene in drugee spodbude so nam lahko v pomoč pri poživitvi zavezo z Bogom in prijateljstva z bližnjimi.  

- Ko smo še na začetku postnega časa je  na mestu, da se konkretno odločimo kaj bomo naredili za lastno spreobrnjenje in  rast v veri, da bo letošnji postni čas rodoviten in smiseln.

                                               ******************************

 

  PASTIRSKO PISMO ŠKOFOV ZA POSTNI  ČAS  2018: povzetek 2. dela    

     V prvem pismu so naši škofje poudarili, kako stik z evharistijo odločilno vpliva na oblikovanje pristne krščanske zavesti. Z rednim obhajanjem svete maše zagotovo postajamo Božji domačini. V drugem pismu pa  izpostavljajo, da smo za prenos vere naslednjim generacijam odgovorni vsi člani cerkvenega občestva. … - Evharistija je namreč tudi zakrament občestvenosti. Sveti Avguštin jo označi kot »znamenje edinosti ter vez ljubezni«. Obhajilo nas istočasno povezuje s Kristusom in med seboj. Kako bi mogli mi, ki smo deležni istega kruha, iste Božje ljubezni, ostajati med seboj tujci? O tem jedrnato spregovori apostol Pavel: »Ker je en kruh, smo mi, ki nas je veliko, eno telo, ker smo vsi deležni enega kruha« (1 Kor 10,17). Končni sad evharistije je torej edinost cerkvenega občestva, kar pomeni bratstvo in sestrinstvo v Kristusu. … -To ima za nas zelo konkretne posledice. Božja ljubezen, ki smo je skupaj deležni, nas usposablja in nagiba, da si medsebojno odpuščamo in se sprejemamo kljub različnosti… - Evharistija nam omogoča, da postajamo vedno bolj ljudje občestva. Kristjan ne more biti individualist, saj je vedno vraščen v cerkveno skupnost. Je človek Cerkve. Čuti skrb za celotno občestvo. Veseli se njegovega napredka in trpi zaradi njegovih stisk. …  Odprtost cerkvenega občestva je danes še posebej pomembna. Bolj kot v preteklosti se je treba veseliti tistih, ki se želijo približati in zaživeti globlje versko življenje. Treba jim je iti celo naproti. Največkrat se ljudje približajo Cerkvi ob spletanju preprostih človeških vezi. Ko se počutijo v občestvu sprejete in dobrodošle, samodejno zaživijo tudi polnejše versko življenje. Cerkev je najprej v medsebojnih odnosih, šele nato v strukturah. … -Ko v tem pastoralnem letu razmišljamo o spremljanju družin in otrok od krsta do prvega obhajila, želimo škofje poudariti, da je prenos vere naloga vseh kristjanov. Evangelizacija prihajajočih generacij ne more biti le skrb duhovnikov in katehetov.
   Starši so prvi vzgojitelji otrok v veri. Brezštevilna pričevanja govorijo o tem, kako je prisrčna in trdna vera staršev za vedno zaznamovala otroke in marsikdaj rodila duhovne poklice. Družina je dejansko prva veroučna šola: pogosta družinska molitev ter iskren pogovor o verskih vprašanjih sta za otroke neprecenljiva popotnica. Družina je »domača Cerkev«. … -Tega poslanstva vsi starši danes niso več sposobni ali pripravljeni izpolniti. Pogosto prejmejo otroci prvi zgled in razlago vere od starih staršev ali drugih sorodnikov. Njihova prisotnost in spremljanje sta zato marsikje nepogrešljiva. … - Tudi dušni pastirji imajo pri evangelizaciji novega roda ključno vlogo. Kot pastirji so poklicani, da omogočajo živa občestva: občestva, ki so hkrati odprt kraj človeškega srečanja ter kraj doživljanja Božje ljubezni. … - Vendar duhovniki sami ne morejo stopati v osebni stik z vsemi oddaljenimi kristjani, saj pogosto nimajo neposrednega dostopa do njih.   Zato je potrebna oznanjevalna naravnanost celotnega občestva. Vsakdo, ne glede na svoj stan, izobrazbo ali osebne darove, lahko dejavno pripomore k rasti Cerkve, kot poudari papež Frančišek: »V vseh krščenih, od prvega do zadnjega, deluje posvečujoča moč Svetega Duha, ki priganja k evangelizaciji. /…/ Vsak krščeni je, ne glede na svojo vlogo v Cerkvi in na stopnjo verskega znanja, dejaven nosilec evangelizacije« (Veselje evangelija, 119–120).
   Naj nam Marija, Mati Cerkve, izprosi milost, da bi se znali slovenski kristjani veseliti daru vere in biti njeni živi pričevalci. S to željo vas vaši škofje prisrčno pozdravljamo in kličemo nad vas Božji blagoslov.                                                                        ( Sporočila Slovenskih škofij 2/ 2018 )

 

                                              ******************************

 

 PASTIRSKO PISMO ZA POSTNI  ČAS  2018: povzetek prvega dela     

V lanskem pastirskem pismu so nam slovenski škofje ponudili razmišljanje o zakramentu svetega krsta. Krst pomeni odločilni korak na poti vere. Vendar je le začetek. Novokrščencem, zlasti otrokom, je treba pomagati, da od obhajanja zakramenta pridejo do izpovedovanja osebne vere in življenja po njej.    
    Najvažnejši zakrament v nadaljevanju rasti vere je sveta evharistija.   O tem vrhuncu in viru krščanskega življenja so škofje med drugim zapisali:
- »Evharistija hrani, krepi, poglablja in varuje krstno življenje v nas. Krstni odnos s Kristusom je treba oživljati, očiščevati in negovati, sicer nas ovinki življenj zagotovo oddaljijo od njega. Sveti krst ne zadošča za polno življenje vere, kajti tudi novo življenje potrebuje hrano. Obhajanje svete maše, poslušanje Božje besede z odprtim srcem ter pogost in hvaležen prejem obhajila nam namreč omogočajo, da vedno bolj postajamo to, v kar smo bili prerojeni v svetem krstu.«
- »Brez  rednega obhajanja svete maše nujno ostajamo izbirni ali oddaljeni kristjani (PIP 42).  Mnogi krščeni, ki ne poglobijo  poznanja vere in dejansko ne zaživijo svoje krščanske istovetnosti, se lahko razvijejo celo v vnete nasprotnike vere. Zato je pomembna zavest, da z rednim obhajanjem evharistije ostajamo Božji domačini; združuje nas z Bogom Očetom po Kristusu v Svetem Duhu. Ko se hranimo s Kristusovim Telesom in Krvjo, postajamo Kristusovo skrivnostno telo, ki je živo cerkveno občestvo.«
- »Evharistija se tako izkaže za ščit naše vere, ki ga kristjani danes potrebujemo prav tako kot nekoč. Varuje nas pred stranpotmi in nam daje moč, da živimo v pristnem krščanskem duhu, kot pričajo mučenci.«                                                                                                                                                                              - » Dragi bratje in sestre, prosimo vas, da storimo vse, kar je v naši moči, da bodo novokrščenci začutili tudi osebno pripadnost Kristusu v Cerkvi. Kot najbolj običajna pot se nam pri tem kaže prav redno obhajanje zakramenta svete evharistije.«
-  Končno škofje spodbujajo »vse odrasle, ki nimate ovir za prejem svetega obhajila, da z zaupanjem pristopate k temu svetemu obedu. Sveto obhajilo namreč odpušča male grehe, ki ne potrebujejo zakramentalne spovedi, in tega se slovenski kristjani premalo zavedamo. Prvi sad oltarne daritve, pri kateri se posedanja Kristusova daritev na križu,  je odpuščanje grehov in poživitev Božjega življenja navzočih. Kristjani prvih stoletij so to dobro razumeli.« …  »Obhajilo, kot rad poudarja papež Frančišek,  ni nagrada za popolne, temveč zdravilo za grešnike. V resnici nas Gospod vedno preseneti, ko nam kaže kako nas ljubi sredi naših slabosti. »On je namreč spravna daritev za naše grehe, pa ne le za naše, temveč tudi za ves svet« (1Jn 2,2).
                                                                                            ( Sporočila Slovenskih škofij 2/ 2018 )

 

                                              ******************************

 

 NEDELJA SVETEGA PISMA 2018: »z Bogom v družini«       

        »Kakor je svet ta, ki vas je poklical, bodite tudi sami sveti« (1 Pt 1,15)
     Gospod je Mojzesu naročil: »Govori vsej občini Izraelovih sinov in jim povej: 'Bodite sveti, kajti jaz, Gospod, vaš Bog, sem svet' (3Mz 19, 2).  »Bodite mi torej sveti, kajti jaz, Gospod, sem svet in odločil sem vas izmed narodov, da bi bili moji!« (3 Mz  20, 26). Prerok Amos je dodal: »Samo vas sem izvolil izmed vseh narodov na zemlji; zato bom terjal od vas odgovor za vse vaše krivice!« (Am 3,2).
    Tudi mi smo poklicani in izvoljeni, da v tem času in prostoru sprejmemo svoje poslanstvo in izpolnimo svojo dolžnost.  – Vsak človek je tempelj Svetega Duha (1 Kor 3, 16) in je svet, nič manj pa ni sveta  družina, ki ji na poseben način velja Gospodovo zagotovilo: 'Kajti kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi' (Mt 18, 20).  – Drugi vatikanski koncil nam naroča: » Od Boga je družina prejela poslanstvo, da naj bo prva in življenjska celica družbe. To poslanstvo bo izpolnjevala, če se bo v medsebojni ljubezni vseh članov in v skupni molitvi k Bogu izkazovala kot domače svetišče Cerkve« (LA, št. 11).
    Tudi kjer in kadar prevladuje mnenje, da se število urejenih družin zmanjšuje in krči, ni nobenega razloga za črnoglednost in malodušje; zgodovina reševanja je vedno tekla naprej po manjšini, celo samo po desetini, kakor nam kažejo besedila prerokov. Tudi Gospod nam zagotavlja: »Ne boj se, mala čreda, kajti Oče je sklenil dati vam kraljestvo!« (Lk 12, 32).
    Sveti oče Frančišek nas spodbuja: »Vsi  smo  poklicani, da  vzdržujemo  živo  teženje proti nečemu, kar                                                                                 
presega nas same in naše omejenosti, in vsaka družina mora stalno živeti s to pobudo.  Gremo naprej, družine, nadaljujmo svojo pot! Ne izgubljajmo upanja zaradi svojih omejenosti,  pa tudi ne opuščajmo iskanja polnosti ljubezni in vztrajnosti, ki nam je bila obljubljena!« (Radost ljubezni, št. 325).
    »Božja Beseda je živa in učinkovita in ostrejša kakor vsak dvorezen meč in pšrodre do ločive duše in duha, tudi do sklepov in  mozga ter razsoja misli in namene srca« (Heb 4,12).  Naj nas Božja Beseda tudi letošnje nedelje Svetega pisma razsvetli in posveti!

                                                                         (škof  dr. Jurij Bizjak v Sporočilih Slovenskih škofij 1/ 2018)
 

 

                                             ******************************

 

 

TEDEN MOLITVE ZA EDINOST KRISTJANOV 2018:

                   »Tvoja desnica, Gospod,  je mogočna« (2 Mz 15, 6)
     V tednu molitve za edinost kristjanov (od 18. do 25. januarja) smo vsi, i verujemo v Kristusa, povabljeni, da se povežemo v molitvi in izpričamo globoko povezanost med nami in prosimo za dar polne edinosti. Božja previdnost je hotela, da ima na poti k edinosti osrednje mesto molitev. To pomeni, da edinost ne more biti preprosto sad človeškega delovanja. Ni uresničljiva prek naših prizadevanj, ne moremo je »izdelati«, niti ne moremo odločati o njeni obliki in času, ko bo uresničena. Pustiti si jo moramo podariti. Predvsem moramo pri edinosti dati prostora delovanju Svetega Duha in mu zaupati. Edinost je predvsem Božji dar. Ni ekumenizma, ki bi ne imel korenin v molitvi. Molitev je srce celotne ekumenske poti in mora ostati v središču.
   Gradivo za obhajanje tedna edinosti že dolga leta skupaj pripravlja Papeški svet za edinost in komisija Vera in cerkvena ureditev pri Svetovnem svetu Cerkva. Letošnja tema vodi k razmišljanju o Božjem odrešilnem in osvobodilnem delu v zgodovini izraelskega naroda in mnogih drugih narodov. Geslo: »Tvoja desnica, Gospod, je mogočna«  je iz vzeto iz druge Mojzesove knjige (15, 21), iz pesmi, ki opeva osvoboditev in zmago nad zatiranjem, ki ga je Judovsko ljudstvo dolga stoletja trpelo v Egiptu. Na svoj način so tekom stoletij mnogi narodi trpeli in bili naposled osvobojeni.
   Tudi naša domovina – Slovenija – skupaj z mnogimi drugimi narodi Srednje in Vzhodne Evrope,  je pred četrt stoletja doživela osvoboditev od ideološkega nasilja komunizma. Tudi tu je bila na delu »mogočna Božja desnica«. Zato se radi pridružimo hvalnici Bogu, ki osvobaja, in prosimo,  naj vodi kristjane naproti edinosti »v resnici in ljubezni«.

                                                      dr. Bogdan Dolenc (tajnik Slovenskega ekumenskega sveta)

MOLITEV ZA EDINOST:                   
Gospod  Jezus, na večer, preden si umrl za nas, si  molil, da bi bili vsi Tvoji učenci popolnoma eno, kakor Ti v Očetu in Oče v Tebi.   Daj , da  bomo živo začutili,  kako velika nezvestoba do Tebe je naša razdeljenost.  Daj nam iskrenosti,  da  bomo  priznali  in obžalovali ravnodušnost, nezaupanje in medsebojno nenaklonjenost, ki  se morda  skriva v nas.   Daj nam poguma,  da bomo vse to izkoreninili.  Nakloni nam, da se vsi zedinimo v tebi, da bi se iz naših src in ustnic neprestano dvigala Tvoja molitev  za  edinost  kristjanov,  kakršno  Ti  hočeš.   V  Tebi,  ki  si  popolna Ljubezen, naj najdemo Pot,  ki  vodi  do edinosti   v  poslušnosti   Tvoji  Ljubezni  in  Resnici.   Amen. 

                                            ******************************

 

Pridite in boste videli

    Jezus je svoje učence - kasnejše apostolske prvake – izbral  preprosto med ljudstvom. Ni bilo razpisov ali tečajev, samo ozrl se je nanje in jih poklical. Zdi se, kot da bi bilo naključno, a se je vse zgodilo po  Božji previdnosti.  V nekaterih učencih je vzbudil zanimanje zanj, ko so mu sledili in ga spraševali, kje stanuje. Navdušeni nad velikim odkritjem so še drugim povedali, da so našli mesija, tistega, ki ga je judovski narod pričakoval že dolga stoletja.
    V našem vsakdanjem življenju se dogaja nekaj podobnega. Jezus hodi med nami, oznanja Božje kraljestvo in nas kliče k spreobrnjenju. Njegov klic je najbolj prepoznaven v Božji besedi, molitvi in zakramentih Cerkve. Njegovo bližino pa lahko zaznamo tudi v različnih vsakdanjih življenjskih okoliščinah, ki nas spodbujajo, da mu sledimo v njegov dom, kjer lahko najdemo mir svoji duši.
     Jezusovi učenci, ki jih je poklical, naj mu sledijo, niso bili posebni izbranci, ampak so bili poklicani iz preproste vsakdanjosti, ki so jo živeli do srečanja z Njim. Potem pa se je njihovo življenje popolnoma spremenilo, saj so po treh letih Jezusove duhovne šole postali prvi in temeljni nosilci evangelizacije človeštva.
    Ali lahko tudi mi v svojem življenju prepoznamo podobne zakonitosti evangeljskega dogodka, ki ga opisuje današnja nedelja?
    Jezus se je že ozrl na nas, že smo poklicani in izbrani, saj smo bili v njegovem imenu nekoč obliti s krstno vodo, ki nas je trajno  povezala z Njim. Tudi vsa kasnejša zakramentalna dejanja v cerkvi so nas utrdila v krstni milosti.
    Jezusa nadalje iščemo in prepoznavamo ne samo v cerkvi, ampak predvsem v vsakdanjih življenjskih

okoliščinah. Kakor so preprosti galilejski fantje v Jezusovi šoli postali apostoli za vse čase, tako lahko tudi mi postanemo sveti, če se prepustimo Jezusu, da nas vodi skozi življenje in nas popelje v svoj večni dom.
    Bog ima za vsakega od nas življenjski program, ki ga odkrivamo ob srečanju z Jezusom v Njegovi besedi, molitvi, zakramentih in vsakdanjih življenjskih okoliščinah, v katerih nas spodbuja, naj stopimo iz povprečja vsakdanjega zadovoljevanja osebnih potreb in se podamo na Božjo pot, nekakšno božansko avanturo z njim, ki nas bo povedla do končnega cilja, po katerem hrepeni človeško srce. Resnično osebno duhovno srečanje z Jezusom lahko človeka popolnoma  spremeni.
    Zato mrtva črka na papirju – vpis prejetih zakramentov v krstni knjigi – še zdaleč ne zagotavlja odrešenja. Prinaša pa ga živo srečanje s Kristusom v skrivnosti Cerkve in v vsakdanjem življenju, ki nas povede do osebne svetosti. V tem navdušenju pa smo poslani tudi k drugim ljudem, da jim pokažemo pot k Jezusu, kajti »našli smo mesija«.
                                                                                                    ( župnik Alojzij Hostnik, Magnifikat 1/2018) 
 

                                            ******************************

 

 Odlok o pridružitvi Župnije Brje Župniji Branik

Navajam glavno vsebino odloka našega škofa Jurija:
     Na podlagi Odloka o preureditvi župnij Škofije Koper, ki je bil izdan dne 11. novembra 2017 (št.979/17), na podlagi kan.:…., pridružujem Župnijo Brje Župniji Branik in jo preimenujem v Podružnico svetega Cirila in Metoda v Brjah. S tem pridružujem tudi dosedanjo podružnico župnije Brje, to je Podružnico Sv. Martina pri Svetem Martinu, ki postane podružnica razširjene župnije Branik. Odlok stopi v veljavo dne 1. januarja 2018.
     Matične in druge župnijske knjige Župnije Brje naj se zaključijo z 31. decembrom 2017 in se skupaj z arhivom župnije Brje hranijo v razširjeni Župniji Branik. Vse premoženje Župnije Brje naj po skrbno narejenem inventarju premičnin in nepremičnin preide v last razširjene Župnije Brani, ostane pa naj v upravi Podružnice Svetega Cirila in Metoda v Brjah. Preimenovanje naj se vnese tudi v vse ustrezne državne ustanove.
    Na novi Podružnici svetega Cirila in Metoda v Brjah naj se do nadaljnjega kakor do zdaj opravljajo nedeljske in praznične maše, po možnosti pa vsaj enkrat na teden tudi delavniška maša. Prva tako naj se na podružnici na željo župljanov opravljajo poroke in krsti, prve pogostitve in pogrebi, prihodke podružnice naj razširjena Župnija Branik vodi posebej.
   Gospodov blagoslov naj bo nad vami in trajna priprošnja vašega župnijskega zavetnika svetega Urha in podružničnih zavetnikov svetih bratov Cirila in Metoda ter sv. Martina.

                                                                              Msgr, dr, Jurij Bizjak (koprski škof)        

                                           ******************************

 

 STATISTIKA ZA LETO 2017    

 

 Župnija BRANIK:

- KRSTI:  Bilo jih je  6 (šest):  -  ADAM Vidmar, Preserje 3;  - ARON Vidmar,  Preserje  7;  - LUKA Nedižavec,  Preserje 54/C;  - ANŽE Vodopivec, Branik 32;  - NIK Benko, Preserje 96/B; -  JULIJAN Zgonik, Branik 28.    Pet krščencev je od staršev, ki so sklenili cerkveni zakon, eden od staršev, ki so sklenili cerkveni zakon.  Pet jih je bilo krščenih v prvem letu starosti, eden  pa v drugem letu.  

- POROKE:  V župniji je bilo 5 (pet) porok: - LIJAN Petrovčič iz župnije Miren  in  TJAŠA Bizjak  iz  Branika 216 .  Po poroki bivata v Cvetrožu – Branik 216;  - DUŠAN Verč iz župnije Šmarje na Vipavskem  in TINA Kodrič iz   Preserij 11. Po poroki bivata v Hrastju – Šmarje 53; - ANEJ Vodopivec iz Branika 32 in MARTINA Benigar iz župnije Ilirska Bistrica. Po poroki bivata v Braniku 32;  - JERNEJ Fakin iz župnije Škrbina in NEJA Colja iz Branika 7/B. Po poroki bivata v Braniku 7/B ; - BOŠTJAN Suhadolnik iz župnije Preserje pod Krimom in ANDREJA Jeraj iz Bevk. Po poroki bivata v Preserjih pod Krimom.                                                                                                     

-  POGREBI:  V župniji je bilo 14 (štirinajst) cerkvenih pogrebov: - BERTA  Krševan,  Branik 8 ; - IVO Zgonik, Branik 224;  - JULIJANA Sever, Preserje 96; -  RAHELA Colja, Steske 9;  - PAVEL  Vidmar,  Branik 2; - MARIJA  Hmeljak, Branik 56;  - JOŽEF  Karer, Branik 142;  - METOD Ličen, Branik 126;   
- SONJA Birsa, Preserje 103;  - ALBINA Kerševan,  Branik 171;  - ANTON  Gvardjančič,  Branik 136;  - DAVID Piščanec, Branik 219;  - VIDA Ličen,  Branik 226 ; - VLASTA  Birsa, Branik 6. - Šest od njih je prejelo zakramente pred smrtjo.  Štirje od ostalih so umrli nagle smrti.  »Gospod naj jim da večni pokoj!«

Župnija BRJE:

- KRSTA  sta bila 2(dva): - KAROLINA  Birsa Černigoj,  Brje 18;  - TILEN Mrak, Brje 76/C.  En otrok  je od zakoncev, ki sta sklenila cerkveni zakon,  eden pa je nezakonski .  Eden je bil krščen v prvem  letu starosti, drugi pa v drugem letu.  


- POROKE 
ni  bilo nobene v župniji Brje.

- POGREBOV   je bili 9 (devet):  -  BOJAN   Furlan,  Brje 88:   -  MARIJA  Čebron,  Brje 59;  -  ZORA Cink, Brje 76; - SLAVKO Cink, Brje 75; - IVAN Pečenko, Brje 20; - RADOVAN Plahuta, Brje 92; - BORIS Kodrič; Brje 48; - ANTON Furlan, Brje 77; - IGOR Plahuta, Brje 92.

- Trije od njih so  prejeli zakramente pred smrtjo,  ostali pa nič.  »Gospod naj jim da večni pokoj!«

 

                                          ******************************

 

 

 

 


PriponkaVelikost
Leto evharistične prenove - Pismo škofov 200931.99 KB
Leto duhovništva21.14 KB
Župnijski pastoralni svet 201038.4 KB
ŽPS 2010 izvoljeni člani9.83 KB
V letu evharistije82.58 KB
Junij 2010 obvestila102.83 KB
Prihod novega župnika Avgust 2010163.95 KB
Škofjeloški pasijon 29_3_2015 VABILO50.58 KB
Pastirsko pismo o krščanskem pogrebu 201663.06 KB
Objave 1 stran oznanil 2017270.94 KB